Zakaj je tema Učenje ure dobra knjiga
Pustolovščina, ki ustreza otroku
Skoraj v vsaki kuhinji je na steni ura, a le redko jo kdo zares razloži. Izraza »čez četrt ure« in »pol sedmih« sta težka, dokler ju otrok ne poveže z nečim, kar sam počne. V slikanici lahko čas dobi obliko: zajtrk, ko mali kazalec kaže na sedem, odhod avtobusa, ko veliki kaže naravnost navzgor. Ko je otrok tisti, ki v zgodbi pazi na čas, postane številčnica nekaj, kar lahko razume, ne pa le nekaj, na kar odrasli zaskrbljeno pogledujejo na hodniku.
Četrt do, pol in četrt čez
Knjiga o učenju ure lahko spremlja en sam dan uro za uro: budilko ob sedmih, malico ob treh in kopanje, ko veliki kazalec naredi še en cel krog. Lahko govori tudi o tem, kako nekam priti pravočasno: o tekmi s kazalci, preden odpelje vlak ali zaide sonce. V zgodbi je prostor tudi za zanke pri poimenovanju časa. Ko veliki kazalec kaže na trojko, to pomeni petnajst minut, ne treh, izraz »pol treh« pa pomeni pol ure pred tretjo.
Ure iz vašega doma
Otrokov dan ima že svoje stalne ure in knjiga lahko gradi prav na njih. Vpišite, kdaj običajno vstanete, kdaj je malica v vrtcu, kdaj eden od staršev pride iz službe in ob kateri uri se začne sobotni film. Če imate doma posebno uro, kukavico na steni, budilko v obliki sove ali ročno uro, ki jo je otrok dobil za darilo, se lahko pojavi na slikah. Če se vam je pred kratkim zgodilo kaj, povezano s časom, ste denimo skoraj zamudili vlak ali pa ste neko jutro vsi zaspali, lahko to postane začetek knjige.
Kako čas mineva
Pri 0–2 letih je ura predvsem zvok, tik in tak, dan pa se deli na jutro, obroke in noč. Štiriletnik lahko začne razlikovati mali kazalec od velikega in spoznavati besede, kot sta prej in potem. Pri 6–9 letih je primerna zgodba, v kateri so minute zares pomembne, četrt ure in pol ure pa del načrta. Pri 10 letih in več se lahko knjiga poigra s časovnimi pasovi ali z uro, ki trmasto teče nazaj.
Po branju izdelajte svojo uro iz papirnatega krožnika in dveh kartonastih kazalcev. Nastavite ju na čas naslednjega današnjega dogodka, na primer večerje, in naj otrok pove, ko kuhinjska ura kaže enako.
Vaš otrok je junak
Vnesete otrokovo ime, starost in kaj ima otrok rad ter naložite fotografijo. Zgodba o učenju ure je napisana za vašega otroka, trinajst slik in naslovnica pa so narisane po fotografiji v slogu, ki ga izberete. Bratje, sestre, starši, babice, dedki ali hišni ljubljenček lahko pridejo zraven, do pet likov. Če želite vključiti kaj, kar se je zgodilo pred kratkim, potovanje ali izpadel zob, to napišite, pa bo vtkano v zgodbo.
Od e-knjige do vezane knjige
E-knjiga je pripravljena nekaj minut po plačilu, besedilo pa lahko spremenite in zahtevate nove slike. Nato jo naročite kot vezano knjigo v formatu A4. Začnite ustvarjati knjigo ali preberite več o cenah. Bi radi videli končano knjigo, preden se odločite? Prelistajte naše primere knjig.
Tako se lahko začne zgodba
Dedkova stara stenska ura je nehala tiktakati. Kazalca sta obstala na četrt do treh in v hiši je tako tiho, da slišiš brnenje hladilnika. »Še nikoli se ni ustavila,« reče dedek in se popraska po bradi. Splezaš na pručko in pokukaš za mala steklena vratca. Tam med zobniki sedi miš v modrem telovniku in smrka. »Izgubila sem ključ,« reče. »Brez njega ne morem naviti ure. Če pred večerjo ne bo spet tekla, bo obstal ves dan.« Pogledaš kazalca. Veš, da mali kaže ure, veliki pa minute. Ni veliko, a je več, kot ve miš. Z repom si obriše nos in pokaže na luknjo pri dnu stene. »Ključ se je zakotalil tja. Mislim, da lahko zlezeš noter.«






