Prihod novega dojenčka: kako pripraviti starejšega otroka

Na novega dojenčka zlahka gledamo kot na darilo za starejšega otroka. Otrok pa lahko prihod doživi bolj kot to, da se nekdo nepovabljen vseli v njegovo sobo in se nikoli več ne odseli. Kako mu pomagati, naj gre za dvoletnika, ki še ne razume, triletnika, ki si spet želi stekleničko, ali šolarja, ki o tem ne reče ničesar?

Najprej: tudi vi ste lahko malo žalostni

Mnogi starši ob veselju začutijo tudi kanček žalosti. Čas, ko ste bili s prvim otrokom sami, se izteka. Ko dojenček prispe, pa se lahko zgodi nekaj nenavadnega. Otrok, ki je bil še včeraj vaš dojenček, se vam nenadoma zdi ogromen, z velikimi stopali, glasnim glasom in komolci vsepovsod. Morda vas celo razjezi, koliko prostora zavzame. Potem zaspi in vidite, kako majhen je še vedno.

To ne pomeni, da delate kaj narobe. Pomeni, da razumete, kako velika sprememba je to za otroka, in to je dobro izhodišče. Ne morete ga obvarovati pred vsakim težkim občutkom in tudi ni treba. Pomembno je, da lahko te občutke doživlja ob vas.

Med čakanjem: povejte mu sami in po resnici

Otroku povejte sami, preden novico sliši od koga drugega. Kdaj mu boste povedali, je odvisno od njegove starosti. Dvoletniku »čez pet mesecev« ne pomeni veliko, zato lahko počakate, da se trebušček vidi in se doma začnejo priprave. Petletniku lahko poveste prej, da ima čas razmišljati in spraševati. Čas povežite z nečim, kar pozna: po njegovem rojstnem dnevu ali približno takrat, ko imate običajno kakšno družinsko praznovanje.

Iskreno povejte, kakšni so dojenčki. Otrok, ki pričakuje novega prijatelja za igro, bo sicer razočaran. Lahko rečete: »Dojenčki so na začetku kar malo dolgočasni. Ne znajo še sestavljati kock, večinoma samo jedo, spijo in jokajo. Ko bo dojenček spal, pa lahko midva zgradiva najvišji stolp.« Ali pa skupaj poglejte otrokove fotografije iz tistega časa: »Tudi ti si bil tako majhen. Ko si bil lačen, si jokal in jaz sem prišla k tebi.«

Bo otrok namesto otroške posteljice dobil veliko posteljo ali se preselil v drugo sobo? Če je mogoče, to naredite nekaj mesecev pred prihodom dojenčka, da ne bo imel občutka, da mu je ta vzel prostor. S spremembami, ki lahko počakajo, denimo z opuščanjem dude ali plenic, počakajte, da se vsi nekoliko navadite na nov ritem.

Tudi enoletnik, ki še ne razume besede dojenček, opazi, da se nekaj spreminja: v naročju je zaradi rastočega trebuščka manj prostora, vi ste bolj utrujeni, v kotu stoji nova posteljica. Vsega mu morda ne morete razložiti, lahko pa mu ponudite občutek varnosti z enakim večernim ritmom, isto pravljico in malo več časa v naročju.

Prvo srečanje: poskusite imeti proste roke

Če si iz tega članka zapomnite en nasvet, naj bo ta. Če je mogoče, dojenčka ne držite v naročju, ko ga starejši otrok pride spoznat v porodnišnico ali ko pridete domov. Položite ga na varno ali ga dajte komu drugemu v naročje, da boste lahko starejšega otroka najprej objeli. Če se ne izide tako, nič hudega. Šteje na tisoče drobnih trenutkov, ne samo eden.

Pustite otroku, da se dojenčku približa v svojem tempu. Nekateri ga želijo takoj držati. Drugi ga za hip pogledajo, nato pa vprašajo, ali je doma kaj sladoleda. Oboje je povsem običajen odziv na nekaj, kar je težko dojeti naenkrat.

Nekatere družine starejšemu otroku podarijo darilo »od dojenčka«. Ni treba, da je drago. Lahko je le majhna pozornost, ki otroku pokaže, da ste mislili tudi nanj.

Tedni po prihodu: ko sprememba postane resnična

Najtežje pogosto ni prvi dan. Težek je lahko torek tri tedne pozneje, ko obiskov ni več in otrok dojame, da bo dojenček ostal. In prav ko se usedete, da bi dojili ali dojenčku dali stekleničko, triletnik nujno potrebuje mleko ali začne plezati po knjižni polici. Za take trenutke imejte nekaj pripravljenega: zvočno pravljico, škatlo z nalepkami, ki jo odprete samo takrat, ali knjigo, ki jo lahko skupaj berete na kavču, medtem ko se dojenček hrani.

Mnogi otroci si želijo spet biti majhni. Tudi pet- ali šestletnik si lahko zaželi stekleničko, nošenje v naročju ali začne govoriti kot dojenček. Takšne spremembe se lahko pojavijo šele po nekaj mesecih (švedska zdravstvena služba 1177, v švedščini). Dovolite otroku, da je nekaj časa spet majhen. Morda tega ne bo potreboval dolgo. Poskusite malo redkeje reči: »Saj si že velik.« Tudi veliki otroci so včasih radi majhni.

Nekoč boste morda slišali: »Odnesite dojenčka nazaj.« Ne ustrašite se in naj vas ne bo sram. Poimenujte otrokove občutke, namesto da mu govorite, kaj bi si želeli, da čuti: »Prej ti je bilo bolj všeč. Razumem. Tudi jaz včasih pogrešam čas, ko sva bila sama.« Triletniku lahko rečete še preprosteje: »Jezen si na dojenčka. Prav je, da si jezen. Ne smemo pa udariti.«

Šolar ima na voljo več besed, a to ne pomeni, da so njegovi občutki manjši. Starejši otroci lahko dolgo zadržujejo čustva, potem pa postanejo prepirljivi, žalostni ali nenavadno ustrežljivi. Bodite pozorni tudi na slednje. Otrok, za katerega se nenadoma zdi, da ničesar ne potrebuje, vas morda potrebuje bolj kot kadar koli.

Čas samo za starejšega otroka in prvi pozdrav

Vsak dan namenite starejšemu otroku nekaj časa, ki je samo njegov, tudi s tistim od staršev, ki je najbolj zaposlen z dojenčkom. Ni treba, da traja dolgo. Naj bo to nekaj, pri čemer dojenček ne sodeluje: obisk igrišča, sestavljanje sestavljanke ali pravljica na otrokovi postelji ob zaprtih vratih.

Obiske že pri vratih prosite, naj najprej pozdravijo starejšega otroka, preden se sklonijo nad dojenčka. Če kdo prinese darilo za dojenčka, lahko prinese tudi majhno pozornost za starejšega otroka. Takšne stvari si otroci zapomnijo še dolgo potem, ko dojenček oblačila že preraste.

Knjiga, v kateri je starejši otrok glavni junak

Ko so vsi pogledi uprti v dojenčka, tudi starejši otrok potrebuje priložnost, da je glavni junak. To mu lahko da knjiga, ki je samo njegova: v njej nastopa kot veliki brat ali velika sestra s svojim obrazom, svojim medvedkom in nalogo, ki ji je kos samo on. Skupaj jo berite na kavču, medtem ko dojenček spi, in petnajst minut naj bo spet vse posvečeno starejšemu otroku. Knjiga je lahko tudi lepo darilo od dojenčka ob prvem srečanju. Oglejte si darila za bodočega velikega brata ali sestro ali temo Veliki brat ali sestra.

Čez nekaj let, ko si bo tudi mlajši otrok zaželel knjigo samo zase, pa lahko nastopata v zgodbah drug drugega. Kako v knjigi narediti prostor za oba, preberite v prispevku o sorojencih v isti knjigi.

Če vam postane pretežko

Večina sorojencev najde pot drug do drugega v svojem tempu, pogosto v trenutkih, ki jih nihče ne bi mogel načrtovati: ko se dojenček prvič zasmeji starejšemu otroku in samo njemu. Če pa vas skrbi ali se težko povežete z dojenčkom oziroma težko najdete dovolj časa in moči za starejšega otroka, se čim prej z nekom pogovorite.

Za pomoč se lahko obrnete na osebnega zdravnika, pediatra ali patronažno medicinsko sestro. Če je otrok že v šoli, se lahko pogovorite tudi z učiteljem ali šolsko svetovalno službo. Švedska zdravstvena služba 1177 ima pregled o prihodu sorojenca v švedščini, ki obravnava tudi posvojitev in združevanje družin.

Bi radi videli končano knjigo, preden se odločite? Prelistajte naše primere knjig.